Ključna beseda: kratkoprozna zbirka

»Srečni konci je kratkoprozni hibrid, v katerem so poleg klasičnih kratkih zgodb tudi druge kratkoprozne vrste.«

»Zgodbe iz zbirke Srečni konci preigravajo spolnost, užitek in tabuje.«

»Zbirka Leteči ljudje je značilna zaradi slogovne raznolikosti in odprtosti.«

»Bralci v življenja protagonistov vstopajo 'in medias res', njihove zgodbe se jim razkrivajo postopoma.«

»Prehajanje med vidnim in nevidnim, tostranstvom in onstranstvom, nebom in zemljo, preskoki, preobrati in menjavanje perspektiv od nas zahtevajo precej angažmaja.«

»Ne morem ven«

»Že davno sem izgubil lase nad čelom...«

»Malce večji, malce bližji in malce boljši.«

»Fantoma družinske tragedije.«

»Z vztrajnostjo lesketajoče se črne rane, ki se znova in znova odpira.«

»Izrazito lirična pisava Francija Novaka gradi svetove, ki so oddaljeni in prepoznavni obenem, pravzaprav so dvojniki naših svetov in njihova ogledala.«

»Anonimni bližnjiki, ki iz teh izbrušeno ogoljenih mikrookolij vznikajo, so liki, odprti v obče oziroma skupno, zato jih lahko bralec kreativno naseljuje z lastnimi izkušnjami, pretanjene moduse upora namreč nakazujejo brez neposredne političnosti.«

»Prav s tem Franci Novak prepričljivo zaokroža zbirko kratkih zgodb Obvoz, ki se umešča v linijo poetične proze, a jo avtorjev prepoznavni glas – brez špekulacij ali kakršnih koli obvozov – vztrajno približuje tudi širšemu bralstvu.«

»Z literarno nagrado novo mesto želijo pri Gogi opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze in izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo zasesti novo mesto v zgodovini slovenske literature.«

»bele razmejitvene črte na cesti«

»Sam ali psiček«

»Preobrat«

»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«

»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«

»Kje se je zgodil ta prizor? Kjerkoli obstaja reka, most, nekaj hiš.«

»Potujem v vse te kraje, a nikoli ne pridem domov. Hitim na naslednje letalo.«

»Situacija – med potjo na skupni cilj s štirimi neznanci deliti par kvadratnih metrov pločevine – že sama ustvarja materijo, ki hoče reagirati. Vsaj literarno, vsaj na polju zamišljanja.«

»V resnici prevozi zvečine niso tako zanimivi, le tu in tam se začrtajo nastavki nenavadnih srečanj in dialogov.«

»Horizont mogočega na prevozih mi je dobro znan, saj jih dokaj redno uporabljam zadnjih deset let, odkar sem se preselila v Ljubljano.«

»No, privoščila sem si en ekskurz v resničnost – v zgodbi #prevozi se pojavi resnična oseba, Aljoša Harlamov.«

»Mimogrede – lega, ki mi je med pripovednimi glasovi zelo blizu, je nekoliko starejši, zagrenjen tip, ki po malem sovraži vse, kar vidi.«

»Kako so se glasovi oblikovali? Pripovedovalci posameznih zgodb nimajo veliko skupnega, razen tega, da jih vse spoznamo na poti.«

»Ne le starši, ukvarjate se z več generacijami v družinah, kakor je v zgodbi z domom upokojencev, likom tete Čiča, ki deli premoženje …«

»V kognitivni zavesti Srednjeevropejcev je Balkan notranje razdeljen zaradi 'etničnih sovraštev', preveč čustven, iracionalen, skorumpiran in brezperspektiven, medtem ko je Sever korekten, zadržan, demokratičen, socialno urejen in poln dobrih obetov.«

»Vesna Lemaić je kratke zgodbe svoje zbirke zbrala pod naslovom, ki sicer sugerira dobrodošlico drugemu, vendar zbirka preigrava vso dvoumnost njenih možnih gest in pomenov.«